Lokomotiva JŽ 51-156 na železniški postaji Grosuplje

 Lokomotive te vrste so madžarski stroji (vrsta MAV 375), ki so bili namenjeni vleki vlakov na lokalnih progah. Tekalne osi spredaj in zadaj so lokomotivam omogočale miren tek pri višjih hitrostih v obeh smereh. Nekaj lokomotiv je licenčno naredila tudi tovarna Đuro Đaković iz Slavonskega Broda. To so bile ene najpogostejših lokomotiv za lokalne proge v Jugoslaviji. V Slovenijo so te lokomotive prišle v 30ih in iz naših prog izginile v 60ih, kasneje pa je bila lokomotiva JŽ 51-156 nabavljena na Hrvaškem in je služila  kot premikalka. Po koncu obratovanja je bila darovana železniškemu muzeju, ki jo je postavil na postajo Grosuplje. 

Pogled od strani:
















Pogled od spredaj:
















Pa še pogled od zadaj:

















Lokomotiva je vzorno urejena, postavili so ji tudi nadstrešek in uredili stopnice do kabine. Lokomotivo so pred nekaj dnevi prestavili, saj obnavljajo postajo Grosuplje.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Model parne lokomotive JŽ 53-021 v H0 (predelava)

Slika
Lokomotive JŽ 53 so avstrijski stroji za lokalne proge. Pri nas so te lokomotive vozile do konca parne vleke na vseh lokalnih progah. Tri so se ohranile in sicer: JŽ 53-003 v Rogatcu, JŽ 53-017 v Murski Soboti in 53-019 v Naklem.  Ker mi je ta lokomotiva zelo všeč sem se odločil, da predelam Kleinbahn model lokomotive BBÖ 378.44 v JŽ 53-021. Za predelavo sem uporabil jedkane ploščice in nalepke kluba Baat.  Takšna je bila originalna lokomotiva: Po predelavi: Poziranje na maketi društva DLŽ "Železna cesta" v muzeju SŽ Na maketi z muzejskim vlakom: Pa še posnetek vožnje: Model je zelo dobro narejen in vozi zelo mirno in tiho. Svetijo mu luči v smeri vožnje, možno pa ga je tudi digitalizirati.
Preberite več

Lokomotiva JŽ 17-086 na železniški postaji Logatec

Slika
 Lokomotive vrste JŽ 17 so madžarski stroji (vrsta MAV 342), ki so bili narejeni za vleko lahkih primestnih vlakov v okolici Budimpešte leta 1917. Konstrukcija lokomotive se je pokazala kot zelo uspešna in zato je bilo naročil veliko. Ker je takrat divjala 1. svetovna vojna, je bila madžarska industrija preobremenjena z dobavami vojski, zato so ta tip lokomotive začeli izdelovati v Nemčiji, ki je takrat v tovarnah še imela proste zmogljivosti. Po vojni je pri nas ostalo 86 lokomotiv tega tipa. Vozile so predvsem potniške vlake na bohinjski progi, na dolenjski progi ter med Kotoribo in Prevaljami. Lokomotiva 17-069 je kot zadnja vozila v Planico. Te lokomotive so bile zelo zanesljive in okretne, zato so postale nadvse priljubljene pri strojnem osebju. V zadnjih letih parne vleke pri nas so na bohinjski progi dosegale hitrosti do 100 kilometrov na uro! Obratovale so vse do konca parne vleke pri nas, ohranili pa sta se dve: 17-086 v Logatcu (brotanov kotel, madžarske izdelave) in 17-006 (
Preberite več

Ozkotirna železnica Steyrtalbahn (Avstrija)

Slika
 Obiskal sem muzejsko železnico Steyrtalbahn, ki leži v avstrijski deželi Ober Östereich (Zgornja Avstrija). To je najstarejša ozkotirna železnica s tirno širino 760mm na območju današnje Avstrije. Zgrajena je bila leta 1889. Leta 1982 so na njej ukinili promet in progo delno demontirali, vendar je društvo ÖGEG ( Österreichische Gesellschaft für Eisenbahngeschichte ) ohranilo del proge in začelo leta 1985 izvajati muzejski promet z originalnimi lokomotivami in vagoni. Imajo aktivne lokomotive vrst U, Uh in Steyr 2, ki je najstarejša ohranjena avstrijska ozkotirna lokomotiva. Mi smo se vozili z lokomotivo Uh, nekaj časa pa tudi z dizelsko lokomotivo, saj je ob progi ležalo veliko podrtih dreves in vej zaradi neurja, ki je tam bilo prejšnjo noč. Naša lokomotiva: vrsta Uh z oznako ÖGEG 498.04: V kabini: V delavnici sta se skrivali "Steyrtalska lokomotiva" in ÖBB (ÖGEG) 699.103: Medtem se je naša lokomotiva zapeljala po vlak: Odhod! Proga se vije skozi gozdove... ...in čez travni
Preberite več