PARNE LOKOMOTIVE

 Lokalna muzejska železnica Zreče nastaja na ostalinah ozkotirne železniške proge Poljčane - Slov. Konjice - Zreče. Proga je bila zgrajena leta 1892 (med Poljčanami in Konjicami), leta 1921 pa je bila podaljšana do Zreč. Progo so ukinili leta 1962 in jo v celoti demontirali. Kasneje so v Slovenskih Konjicah na kos tira postavili parno lokomotivo 72-018, ki je istega tipa, kot so bile zadnje konjiške lokomotive, ter nekaj vagonov. Nekaj let kasneje so podoben vlak postavili še pred nekdanjo postajo v Zrečah (ki je edina ohranjena postaja na tej progi).  Prve resne ideje o oživitvi železnice so se pojavile že v osemdesetih, vendar ideja ni prišla do realizacije,  leta 2009 pa so obnovili vlak v Zrečah ter v bivši postaji uredili muzej. Leta 2018 so nad vlakom podstavili nadstrešek, takrat pa so se pojavile ideje o rekonstrukciji proge v manjšem obsegu (okoli 500m proge). Leta 2019 so res začeli z gradnjo in nabavili tire iz Avstrije (Zillertalbahn) in kretnice iz Romunije. Iz postaje Rim

 Obiskal sem muzejsko železnico Steyrtalbahn, ki leži v avstrijski deželi Ober Östereich (Zgornja Avstrija). To je najstarejša ozkotirna železnica s tirno širino 760mm na območju današnje Avstrije. Zgrajena je bila leta 1889. Leta 1982 so na njej ukinili promet in progo delno demontirali, vendar je društvo ÖGEG ( Österreichische Gesellschaft für Eisenbahngeschichte ) ohranilo del proge in začelo leta 1985 izvajati muzejski promet z originalnimi lokomotivami in vagoni. Imajo aktivne lokomotive vrst U, Uh in Steyr 2, ki je najstarejša ohranjena avstrijska ozkotirna lokomotiva. Mi smo se vozili z lokomotivo Uh, nekaj časa pa tudi z dizelsko lokomotivo, saj je ob progi ležalo veliko podrtih dreves in vej zaradi neurja, ki je tam bilo prejšnjo noč. Naša lokomotiva: vrsta Uh z oznako ÖGEG 498.04: V kabini: V delavnici sta se skrivali "Steyrtalska lokomotiva" in ÖBB (ÖGEG) 699.103: Medtem se je naša lokomotiva zapeljala po vlak: Odhod! Proga se vije skozi gozdove... ...in čez travni

Lokomotive tipa FS 625 so bile italijanske lokomotive, namenjene predvsem za potniški promet. Izdelovali so jih kar na štirih lokacijah, tudi v Nemčiji. Naredili so 188 lokomotiv te serije. Tehnična posebnost teh lokomotiv so bili cilindri nameščeni v nosilnem okvirju, krmiljenje z razvodniki pa je bilo zunaj. Pri nas so te lokomotive vozile med obema vojnama na primorskem. Po drugi svetovni vojni pa je lokomotiva FS 625.139 ostala v Jugoslaviji ter dobila oznako JŽ 131-048, vendar je bila zelo hitro izločena iz prometa in razrezana, tako kot ostale italijanske parne lokomotive, ki so pri nas ostale kot vojni plen. Lokomotiva FS 625.107 je k nam prišla v osemdesetih, ko smo jo pridobili v zamenjavi muzejskih eksponatov med ljubljanskim in tržaškim železniškim muzejem. Lokomotiva je bila dolga leta deponirana za kurilnico Maribor - Studenci, kjer je rjavela in propadala, nato pa so zemljišče, na katerem je stala, prodali in novi lastnik je lokomotivo do polovice zasul z zemljo, zraven p

Lokomotive JŽ 53 so avstrijski stroji za lokalne proge. Pri nas so te lokomotive vozile do konca parne vleke na vseh lokalnih progah. Tri so se ohranile in sicer: JŽ 53-003 v Rogatcu, JŽ 53-017 v Murski Soboti in 53-019 v Naklem.  Ker mi je ta lokomotiva zelo všeč sem se odločil, da predelam Kleinbahn model lokomotive BBÖ 378.44 v JŽ 53-021. Za predelavo sem uporabil jedkane ploščice in nalepke kluba Baat.  Takšna je bila originalna lokomotiva: Po predelavi: Poziranje na maketi društva DLŽ "Železna cesta" v muzeju SŽ Na maketi z muzejskim vlakom: Pa še posnetek vožnje: Model je zelo dobro narejen in vozi zelo mirno in tiho. Svetijo mu luči v smeri vožnje, možno pa ga je tudi digitalizirati.

 Lokomotive vrste JŽ 17 so madžarski stroji (vrsta MAV 342), ki so bili narejeni za vleko lahkih primestnih vlakov v okolici Budimpešte leta 1917. Konstrukcija lokomotive se je pokazala kot zelo uspešna in zato je bilo naročil veliko. Ker je takrat divjala 1. svetovna vojna, je bila madžarska industrija preobremenjena z dobavami vojski, zato so ta tip lokomotive začeli izdelovati v Nemčiji, ki je takrat v tovarnah še imela proste zmogljivosti. Po vojni je pri nas ostalo 86 lokomotiv tega tipa. Vozile so predvsem potniške vlake na bohinjski progi, na dolenjski progi ter med Kotoribo in Prevaljami. Lokomotiva 17-069 je kot zadnja vozila v Planico. Te lokomotive so bile zelo zanesljive in okretne, zato so postale nadvse priljubljene pri strojnem osebju. V zadnjih letih parne vleke pri nas so na bohinjski progi dosegale hitrosti do 100 kilometrov na uro! Obratovale so vse do konca parne vleke pri nas, ohranili pa sta se dve: 17-086 v Logatcu (brotanov kotel, madžarske izdelave) in 17-006 (