Lokomotiva JŽ 17-086 na železniški postaji Logatec

 Lokomotive vrste JŽ 17 so madžarski stroji (vrsta MAV 342), ki so bili narejeni za vleko lahkih primestnih vlakov v okolici Budimpešte leta 1917. Konstrukcija lokomotive se je pokazala kot zelo uspešna in zato je bilo naročil veliko. Ker je takrat divjala 1. svetovna vojna, je bila madžarska industrija preobremenjena z dobavami vojski, zato so ta tip lokomotive začeli izdelovati v Nemčiji, ki je takrat v tovarnah še imela proste zmogljivosti.

Po vojni je pri nas ostalo 86 lokomotiv tega tipa. Vozile so predvsem potniške vlake na bohinjski progi, na dolenjski progi ter med Kotoribo in Prevaljami. Lokomotiva 17-069 je kot zadnja vozila v Planico. Te lokomotive so bile zelo zanesljive in okretne, zato so postale nadvse priljubljene pri strojnem osebju. V zadnjih letih parne vleke pri nas so na bohinjski progi dosegale hitrosti do 100 kilometrov na uro! Obratovale so vse do konca parne vleke pri nas, ohranili pa sta se dve: 17-086 v Logatcu (brotanov kotel, madžarske izdelave) in 17-006 (navaden kotel, nemške izdelave). Slednja je bila več let vozna in je vlekla muzejski vlak, zdaj pa stoji v železniškem muzeju v Ljubljani. 17-086 je tudi edina ohranjena lokomotiva pri nas z brotanovim kotlom.

Tokrat si bomo pogledali samo lokomotivo 17-086, 17-006  pa sledi naslednjič.

Pogled od strani:

Pogled od spredaj:

Pogled od zadaj:

Detajli pogonskega mehanizma:

Nekaj podatkov na zadnjem delu:

V kabini:

Včasih so se pa strojevodje takole nagibali skozi vrata kabine:

Lokomotiva je v dobrem stanju, postavljen ima tudi nadstrešek, ki jo varuje pred zunanjimi vplivi. Pred leti je bila vzorno obnovljena in zdaj kaže popolnoma drugačno podobo, kot jo je imela do leta 2009, ko je bila deponirana v muzeju SŽ.